|
|
| Andre Marie Ampere |
|
|
 Ampere, slavni francoski fizik iz 19. stoletja, je živel v Franciji od 1775 – 1836. Bil je profesor na univerzi in inštitutu znanosti École Polytechnique v Parizu. Je eden prvih raziskovalcev na področju elektrodinamike in elektromagnetizma, kjer je svoj čas posvetil analizi električnega in magnetnega polja in povezave med njima. Odkril in zapisal je način meritve električnega toka, zato se po njem imenuje tudi osnovna enota električnega toka – Amper (A). |
|
| Thomas Alva Edison |
|
|
 Edison je eden največjih izumiteljev ameriške zgodovine, saj je v času svojega življenja, od leta 1847 do 1931, prijavil več kot 1000 patentov. Rodil se je v Ameriki, kjer je kot otrok v šoli preživel samo tri mesece, saj ga je za tem zaradi slabega sluha doma poučevala mama, ki je bila učiteljica. Za genije je vedno trdil, da je njihov uspeh 1 odstotek odvisen od navdiha in 99 odstotkov od trdega dela in potu. Njegovi najbolj znani izumi so navadna žarnica, namizni telegraf (naprava, ki z električnimi signali sprejema in oddaja sporočilo) in fonograf (naprava za snemanje zvoka). |
|
| Albert Einstein |
|
|
 Einstein je zagotovo eden najslavnejših matematikov in fizikov nemškega rodu, rojen 1879. leta, umrl 1955. Živel in deloval je v Ameriki. Zaslovel je s svojo teorijo relativnosti, kjer njegova dognanja zanikajo Newtonove zakone mehanike. Dokazal je, da sta čas in prostor povezana. Če bi lahko telo letelo s svetlobno hitrostjo, bi čas tekel počasneje. Del njegove teorije relativnosti je tudi znamenita matematična enačba E = m x c2, ki temelji na odvisnosti oz. povezanosti mase in energije. |
|
| Nikola Tesla |
|
|
 Tesla je v času svojega delovanja patentiral več kot 700 izumov, ki so pomembno prispevali k sodobni uporabi električne energije. Bil je znanstvenik, fizik, elektroinženir in matematik ter velik izumitelj. Rodil se je 1856. leta v Liki, na Avstro-Ogrskem, ki je danes del Hrvaške. Kasneje je emigriral v Ameriko, pridobil ameriško državljanstvo in leta 1943 tam tudi umrl. Med njegove najbolj pomembne izume spadajo fluorescentna razsvetljava, indukcijski motor, ki deluje na osnovi izmeničnega električnega toka (električni naboj ne teče zmeraj v isti smeri) in električna tuljava. |
|
| Sir Isaac Newton |
|
|
 Newton je od rojstva 1642. leta do smrti leta1727 živel in deloval v Angliji. Danes je eden najbolj znanih matematikov in fizikov, čeprav se je v svojem življenju ukvarjal tudi s filozofijo, ezoteriko in alkimijo. Kot profesor je poučeval in predaval tudi v Cambridgeu. Leta 1705 ga je kraljica Ana zaradi uspešnega in priznanega znanstvenega delovanja povišala v plemiča. Njegovo največje odkritje, ki ga uvršča med svetovno znane znanstvenike je splošni gravitacijski zakon, imenovan tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti. Zakon pravi, da se gravitacijska sila, ki deluje na posamezen predmet, z razdaljo manjša in da večja masa telesa pomeni tudi večjo gravitacijsko silo. |
|
| James Prescott Joule |
|
|
 Joule je eden najbolj znanih fizikov 19. stoletja, ki se je rodil 1818. leta v Angliji in tam leta 1889 tudi umrl. Svoje znanstveno delo je posvetil raziskovanju toplote in svetu prinesel kar nekaj velikih dosežkov. Najbolj pomembno odkritje je njegova teorija ohranitve energije, ki je zapisana v znanih zakonih termodinakmike, imenovanih tudi Joulovi zakoni. Z njimi je določil mehanski ekvivalent toplote. Po njem se imenuje enota za delo, energijo in toploto – joule (J). |
|
| Count Alessandro Volta |
|
|
 Volta je eden najslavnejših italijanskih znanstvenikov, rojen v premožno družino 1745. leta. Svoje raziskovalno delo je posvetil fiziki. Predvsem so ga zanimali pojavi na področjih elektrike in magnetizma. Leta 1778 je na Univerzi v Pavii sprejel tudi delo profesorja eksperimentalne fizike. Izumil je prvo električno baterijo, znano kot "voltov člen", za kar ga je kasneje Napoleon povzdignil v grofa. Po njem se imenuje tudi osnovna enota za merjenje električne napetosti, to je Volt (V).
Umrl je v Italiji 1827. leta. |
|
| Anders Celsius |
|
|
 Celsius se je rodil na Švedskem leta 1701 in tam leta 1744 tudi umrl. Bil je profesor astronomije na Univerzi v Uppsali in prav tako direktor obzervatorija, kjer je raziskoval in preučeval polarni sij.
Poleg astronomije ga je navduševala tudi kemija, kjer njegov največji dosežek predstavlja Celzijeva temperaturna lestvica. Predlagal je namreč razdelitev temperaturne skale med vreliščem vode in tališčem ledu na 100 enakih enot – na 100 stopinj. 0 stopinj Celzija je določil za temperaturo, pri kateri voda zamrzne in 100 stopinj Celzija za temperaturo, kjer voda vre. Po njem se imenuje enota za merjenje temperature - stopinja Celzija ºC. |
|
| Georg Simon Ohm |
|
|
 Ohm , še eden najbolj znanih nemških fizikov, se je rodil leta 1787, živel in deloval v Nemčiji, kjer je leta 1854 tudi umrl. Svoje zanimanje je v celoti posvetil raziskovanju področja elektrike. Kot profesor na gimnaziji se je ukvarjal z različnimi poskusi z električnim tokom, kjer je večino naprav izdelal kar sam.
Njegov največji znanstveni dosežek je odkritje sorazmerne povezave med električnim tokom in električno napetostjo. To imenujemo Ohmov zakon, ki pravi, daje tok skozi upornik sorazmeren z razliko napetosti in obratno sorazmeren z uporom.
Odkritje Ohmovega zakona je v tistem času precej razburilo strokovno javnost in zaradi nasprotovanja je Ohm celo izgubil službo na gimnaziji. Ko so se njegove znanstvene ugotovitve razširile v tujino, je postal slaven in dobil tudi delo za univerzi v Munchnu.
Po njem je poimenovana osnovna enota za merjenje električne upornosti Ohm. |
|
| Nikolaj Kopernik |
|
|
 Kopernik se je v svetovno zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših naravoslovcev. Rodil se je 1473. leta na Poljskem, ki je bila takrat še del Pruskega cesarstva in tam tudi umrl leta 1543.
Ukvarjal se je z astronomijo, matematiko, pravom, medicino in ekonomijo. Največji prispevek k znanosti in svetu nasploh so njegova odkritja na področju astronomije, kjer je Kopernik izdelal in znanstveno utemeljil heliocentrični model osončja. Z modelom dokazuje, da je Sonce gravitacijsko središče osončja, okoli katerega krožijo Zemlja in ostali planeti.
V čast so po Koperniku kasneje poimenovali celo krater na Luni. |
|
| Jurij Bartolomej Vega |
|
|
 Vega se je rodil 1754. leta v revnejšo kmečko družino v Zagorici pri Dolskem. Njegov pravi priimek je bil Veha, vendar se je leta 1780, z vstopom med topničarje cesarske armade na Dunaju, preimenoval v Vega. Bil je izjemen matematik, fizik, geodet in meteorolog. Napisal je številne znanstvene članke in leta 1789 dosegel celo tedanji rekord v izračunu števila п na 140 decimalnih mest. Rekord je obdržal kar do leta 1841, njegova metoda pa še vedno ostaja predmet velikega zanimanja.
Vega je kot matematik najbolj poznan kot avtor logaritmov, čeprav je velik del njegovih razprav in učbenikov namenjen fiziki, predvsem teoriji gravitacije in astronomiji. Umrl je 1802. leta v Avstriji, v spomin na dosežke pa je njegov portret natisnjen tudi na slovenskem bankovcu za 50 tolarjev.
|
|
| Milan Vidmar |
|
|
 Vidmar je eden najbolj znanih slovenskih elektrotehnikov, rojen 1885. leta v Ljubljani, umrl leta 1962 v tedanji Avstro-Ogrski. Študiral je strojništvo na Dunaju in kasneje postal najprej profesor, nato napredoval v dekana in na koncu celo rektorja Ljubljanske univerze. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in pomagal zasnovati Fakulteto za elektrotehniko. Po njem se imenuje tudi Inštitut za elektrotehniko, ki ga je idejno zasnoval leta 1948.
Poleg izjemnih dosežkov na področju elektroenergetike, poznavanja električnih strojev in raziskovanja električne energije, je bil Vidmar tudi prvi slovenski in jugoslovanski šahovski velemojster, saj je bil uvrščen med peterico najboljših na svetu. |
|
| Janez Puh |
|
|
 Puh je eden pomembnejših izumiteljev slovenskega rodu, ki se je rodil 1862. leta v Slovenskih goricah. Njegov največji uspeh je iznajdba in izdelava motocikla, kolesa z bencinskim motorjem, ki naj bi bil prvi tovrstni motor na svetu. Sestavil ga je 1899. leta in kmalu, že leta 1900, je motociklu sledil že Puhov prvi avtomobil. V tovarni so se poleg proizvodnje motociklov in avtomobilov še vedno ukvarjali v prozvodnjo koles in do leta 1908 so jih prodali kar 10.000. Puh je do leta 1914 je razvil kar 24 različnih modelov avtomobilov, dokler ni istega leta za srčno kapljo umrl v Zagrebu. |
|
| Baron Anton Codelli |
|
|
 Codelli se je rodil v Italiji, v Neaplju leta 1875, vendar se je z družino kmalu preselil v Ljubljano, kjer je pri 16 letih podedoval graščino Turn na Kodeljevem. Za nekaj časa se je posvetil študiju prava, vendar ga je vedno bolj zanimala tehnika, zato seje v celoti posvetil strojništvu in avtomobilski tehniki. Postal je pomemben izumitelj in leta 1898 prvič patentiral svoj električni vžigalni sistem za motorna vozila. Kasneje se je posvetil raziskovanju in načrtovanju različnih naprav, kot so motorna kosilnica, motorni čoln, rotacijski motor, kompresor in planetno gonilo.
Prav tako je bil eden izmed pionirjev na področju razvoja televizije. Največje navdušenje doma je požel leta 1898, ko se je iz Dunaja v Ljubljano pripeljal z avtomobilom Benz Velo Comfortable, ki je bil prvi avtomobil na slovenskem. Umrl je v Švici leta 1954. |
|
| Julij Nardin |
|
|
 Slovenski fizik in izumitelj Nardin, se je rodil 1877. leta in umrl 1959. Bil je profesor na različnih izobraževalnih institucijah, tudi na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je v klasično poučevanje in predavanja vpeljal številne poskuse in eksperimente ter razprave o novostih s področja znanosti in tehnike. Zanimala so ga predvsem področja aerodinamike, seizmografije, različnih sevanj, elektrotehnike, še posebej telegrafije in telefonije. Eden njegovih največjih izumov je letalo brez motorja, vendar z njim ni nikoli poletel. Veliko se je ukvarjal tudi z reakcijskim pogonom, leta 1914 pa se je posvetil izumljanju novega orožja, in sicer posebnega torpeda na raketni pogon in podmornice brez posadke. Med njegove največje dosežke spadajo tudi raziskovanja področja elektronike, saj je Nardin začetnik kibernetske misli na slovenskem. |
|
|
Vega se je rodil 1754. leta v revnejšo kmečko družino v Zagorici pri Dolskem. Njegov pravi priimek je bil Veha, vendar se je leta 1780, z vstopom med topničarje cesarske armade na Dunaju, preimenoval v Vega. Bil je izjemen matematik, fizik, geodet in meteorolog. Napisal je številne znanstvene članke in leta 1789 dosegel celo tedanji rekord v izračunu števila п na 140 decimalnih mest. Rekord je obdržal kar do leta 1841, njegova metoda pa še vedno ostaja predmet velikega zanimanja.