Ok. 1800
Italijanski fizik Alessandro Volta sestavil je prvo električno baterijo, imenovano tudi Voltov steber ali Voltov člen. S tem ustvari nov vir elektrike, ki je precej razširil eksperimentalne možnosti. Po njem se imenuje tudi enota za električno napetost - volt.
1821
Michael Faraday izumi preprost model elektromotorja. Uporabil je Ørstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Poskušal je tudi ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok.
1826
Ohm odkrije sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, danes znano kot Ohmov zakon. Zakon je leto kasneje zapisal v delu Matematično delo o električnem krogu (Die galvanische Kette, mathematisch bearbeitet). Po njem se imenuje enota za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance - Ohm.
1831
Michael Faraday izdela prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh zakonih o elektrolizi, ki ju je objavil leta 1834, je opisal, kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino. Poskusil je pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Zasnova polja se je kmalu izkazala kot zelo uporabna v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov.
1836
Samuel F. B. Morse izdela prvi prototip telegrafa - električne naprave, ki z elektičnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila. Sporočila, ki jih telegrafist oddaja ali sprejema, so napisana s posebnimi znamenji telegrafske pisave, imenovane Morsejeva abeceda.
1873
Škotski fizik in matematik James Clerk Maxwell objavi teorijo o zakonih elektrodinamike (danes znani kot Maxwellovi zakoni) in znamenitih pet Maxwellovih elektrodinamičnih enačb. V tej zelo pomembni teoriji poveže električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opiše njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru. Maxwell je tudi pokazal, da je svetloba elektromagnetno valovanje. Po njem se imenuje merska enota za magnetni pretok Maxwell (M).
1879
Thomas Alva Edison izumi navadno žarnico. Njena temeljna zgradba je vse do danes ostala enaka. V stekleni bučki je tanka kovinska nitka, ki se segreva, ko skoznjo teče električni tok in zažari pri približno 2500°C. Izdelava 100-vatne žarnice ni draga, vendar ima slab izkoristek (približno 10%) in kratko življenjsko dobo (okrog 1000 ur).
1882
Nikola Tesla uporabi večfazni izmenični tok za prvi indukcijski motor. Med njegova odkritja spadajo tudi visokofrekvenčni in visokonapetostni tokovi, visokofrekvenčni transformator, postavil pa je tudi temelje distribucijskemu omrežju za izmenični tok.
1883
Zgrajena je bila prva elektrarna v Sloveniji. Poganjal jo je parni stroj, električno energijo pa je proizvajal dinamo. Elektrarna je danes razstavljena v Tehniškem muzeju v Bistri. Prva večja elektrarna v Sloveniji je bila hidroelektrarna Završnica na Gorenjskem, zgrajena leta 1915. S tem so bili postavljeni tudi prvi kilometri daljnovoda in lokalnega omrežja.
1893
Na reki Niagari v ZDA je bila zgrajena prva hidrocentrala, h gradnji katere je največ pripomogel Nikola Tesla.To je bila prva večja elektrarna, ki je proizvajala izmenični električni tok.
1894
Škofja Loka kot prvo mesto v Sloveniji dobi javno razsvetljavo, čeprav so v Mariboru prve poskuse naredili že precej prej.
